Vesela sem, da sem doma

Pozdravljeni, z vami sem Minka Gantar in končno sem spet nazaj. Mislim, da je točno 21 dni, odkar sem posnela zadnji video.

Pred tremi tedni sem izvedela, da je moja hčerka, ki bi morala iti z mano na dopust, dobila covid. Imeli sva rezerviran let in počitnice na Zanzibarju. Sedaj pa kaj narediti? Iti sama na Zanzibar ali pa iti sama na Hrvaško?

Odločila sem se za Zanzibar.  Ko sem bila še doma, se mi je vklopil tako grozen strah pred tem, da bi umrla sama na tujem. o ja – imela sem kar nekaj dela, da sem počistila svojo podzavest.

Ko sem priletela na Zanzibar, sem res videla, da je to pravljica: čudovite bele plaže, modro morje, svetlo modro nebo … Bila sem enostavno srečna.
Tisti, ki me že dlje časa spremljate, dobro veste, da, ko te nekam tako močno vleče, te vleče tja, kjer imaš neko energijo. Recimo, nekoga vleče v severne države – vse, kar je povezano z meglo, mahom, dežjem in gejzirji, jim je lepo … medtem, ko meni to še na kraj pameti ne pade.
Tam, kjer je ostala tvoja energija, kjer je tvoja ‘zataknjena’ energija,  tja te vleče. Tja, kamor vas vleče, na nek način, greste domov.

Ko sem predelovala svoja pretekla življenja, sem prišla do zaključka, da sem bila v enem izmed preteklih življenj na Zanzibarju ugrabljena in prodana za sužnjo. Sedaj vem, zakaj sem večkrat imela močne bolečine v zapestjih, na levi roki sploh ne morem nositi ure, in zanimivo – če ni zlato, dobim takoj vnetje. Prav tako tudi ne morem imeti ničesar oprijetega okoli vratu, ker imam občutek, da me duši. Tudi okoli gležnjev ne morem imeti ničesar – če imam tesna oblačila, imam občutek, da mi kratijo moj občutek svobode. Sedaj vem, da vsi ti občutki prihajajo iz tistega življenja, ko sem bila na Zanzibarju v okovih. Prodana sem bila za sužnjo v arabski svet. In prav tukaj je skrite največ moje zataknjene energije – vse, kar me spominja na arabski svet, v meni vzbuja strah in grozo. Nisem se pa pozanimala, da bi vedela, da je na Zanzibarju 90% muslimanov in nekje 10% kristjanov.

Ko sem prišla na Zanzibar, mi je taksist razlagal, kako so veseli, da imajo na Zanzibarju žensko predsednico, Zanzibar spada k Tanzaniji in tudi predsednica Tanzanije je ženska. Mislim, da je rekel, da je v svetu 65 držav, ki imajo žensko predsednico in da je Tanzanija ena od teh. Prvi vtis je bil neverjeten – afriška država in tako zelo spoštuje ženske…
Ko sem prišla v hotel, sem šla na čudovito belo plažo, da se razgledam – da vidim in začutim to deželo. Prav hitro se mi je nekdo ‘prilepil’ in mi želel prodati razne izlete po Zanzibarju. Bil je zelo prijazen mlajši gospod. Čudno se mi je zdelo, zakaj iz vode, ko je bila oseka štrlijo palice. rekel je, da lokalni kmetje uporabljajo to za gojenje alg. Kako neverjetno – sedaj sem videla kako gojijo alge za naravno kozmetiko. Bila sem čisto navdušena – tudi v kozmetiki, ki jo sama uporabljam so rdeče, rjave in zelene alge!

Naslednji dan sem opazovala ljudi, ki so se sprehajali ob morju. Močna oseka je pustila za seboj plitvine in v teh plitvinah so plavale ribe. Želela sem si videti ta naravni akvarij. Ko sem se začela sprehajati, se je zopet nekdo ‘prilepil’ name – mlajši fant. začel mi je razlagati vse podrobnosti, nakar pride še njegov oče in še njegov ded. Bilo je zabavno – pokazali so mi domovanje nemotov – klovnovskih ribic, pokazali so mi nenavadne morske zvezde … celo peli so mi ‘hakuna matata’ … Ko smo prišli nazaj, pa so zahtevali svoje plačilo – 180€. Ker jim nisem želela plačati toliko denarja, so me obkolili in se začeli pogajati … In prav ta občutek, ko so me obkolili in zahtevali od mene denar, je v meni vzbudil  občutek utesnjenosti, ogroženosti, ujetosti …  Na koncu me je gospod, ki mi je prvi dan želel prodati izlete, rešil … Tej skupini sem plačala nižji znesek in očitno sem jim bila zanimiva … naslednja dva dneva me je dedek ves čas imel na očeh – ko sem ležala na plači, je spremljal vsak moj gib, ko sem šla plavat, je šel za mano …  Dejansko sem se počutila kot plen. V prvem hotelu sem bivanje zaključila dva dneva prej, ker se nisem več počutila varno. Ko sem z nekom govorila (v hotelu), mi je razložil, da pri njih velja za žensko, ki je samska, da je nikogaršnja lastnina.

Ko sem šla v drug hotel, sem si izmislila, da imam moža poslovno na Zanzibarju. Dela v turizmu in potuje po otoku s skupino. sama sem zato, ker sem si zaželela oddih samo zase – da se za nekaj dni spočijem. Potem so me pustili pri miru. Ko sem šla ven iz hotela, sem si pokrila glavo, nadela očala, se zagrnila, da so gledala ven samo zapestja in gležnji in to je bilo to. Nisem se počutila varno in tudi nisem hodila na nobene izlete, ker očitno biti ženska v tem svetu ni tako napredno, kot je taksist razlagal na začetku potovanja.

To je bila res zanimiva izkušnja. Vesela sem, da sem šla, ker vem, da sem šla po svojo energijo – šla sem predelat določene strahove, za katere sem mislila, da jih sploh nimam. Še bolj pa sem vesela, da sem prišla nazaj domov – povsod je lepo, doma je najlepše.

Preberite še kako stres pušča posledice na našem zdravju.